Starši-učitelji-otroci

Kdo smo Bravo MI

Sem vodja sekcije staršev mladine in otrok s specifičnimi učnimi težavami z imenom Bravo MI. Sekcija obstaja že približno pet let, združuje pa nas forumska skupina. Izmenjujemo si uporabne informacije s področja šolstva in šolanja naših otrok in mladine.

Sekcija je poleg podružnic sestavni del društva Bravo, ki ga vodi njena predsednica dr. Marija Kavkler. Društvo Bravo sestavljajo predvsem strokovnjaki, nekaj od njih pa jih je tudi v naši skupini. Večkrat se srečujemo ob predavanjih, predstavitvah ali na pogovorih. Zdaj nas je na forumu blizu 250 prijavljenih, fizično pa se nahajamo na različnih koncih Slovenije.

Za medsebojno pomoč

Sekcijo smo ustanovili zato, da si laže medsebojno pomagamo pri učenju naših otrok. Starši v predšolski dobi namreč še ne vemo, ali bodo otroci v šoli uspešni ali ne. V osnovne šole se danes vpišejo praktično vsi, razen nekaterih otrok, za katere lahko dokaj zanesljivo predvidimo, da bo šola morda zanje pretrd oreh.

Tisti, ki spremljamo naše razprave, že od samega začetka opažamo, da staršem šolski sistem ni dovolj dobro pojasnjen. Mislim na javne šole. Starši ne poznajo dovolj dobro svojih pravic, pravic svojih otrok in postopkov šolanja, še manj so seznanjeni s tem, kako otrokom pomagati pri njihovem učenju. Naše druženje in komunikacije so zato toliko pomembnejše.

Ne utegnemo

Zaradi zdajšnjega načina življenja se starši ne utegnemo ukvarjati z otroki toliko, kot so se lahko starši ukvarjali nekdaj; tudi se ne utegnemo spoprijemati z vse težjimi sistemskimi  šolskimi problemi. V naši skupini smo združeni le starši otrok z učnimi težavami, ni pa tistih staršev, ki zgolj niso zadovoljni z učnimi ocenami svojih otrok ali s šolo.

Iskali bomo rešitve

V naši skupini smo se odločili, da bomo pripravili članke in v njih pisali in razmišljali o stiskah, s katerimi se srečujemo mi, torej povezani v skupini Bravo MI. Predvsem bomo iskali rešitve. Res pa je, da bo beseda predvsem o tej skupini, ki je ne moremo posploševati na vso populacijo šolajočih se otrok. Prav tako naj opozorim še na to, da naša stališča niso nujno tudi stališča društva Bravo. Za napisano odgovarjamo individualno in svoje trditve tudi zagovarjamo.

Veseli

Veseli smo, da so nas sprejeli Šolski razgledi in nam tako omogočili, da nas »slišite« tudi zunaj naše skupine. Zavedamo se, da je mnogo učiteljev tudi staršev. Zavedamo pa se tudi, da veliko učiteljev ne pozna težav in stisk staršev. Zato smo toliko bolj veseli, ker vemo, da s tem ponovno ustvarjamo že precej načeto povezavo v trikotniku staršev, učiteljev in otrok.

Vse bralce Šolskih razgledov zato vabim, da preberejo o nas vse, kar napišemo. Rade volje bomo odgovarjali tudi na vaša vprašanja, če vas bo kaj zanimalo.

MATJAŽ MARUSSIG,