Vsebina časnika Šolski razgledi številka 4/2010

Ko vstopiš, te začno zasledovati živahne barve, pred očmi se izrisujejo raznolike oblike, začutiš pridih morja, gibanja, svobode … Razigrana hobotnica želi plesati, razbitine barvitih kavnih skodelic in starih keramičnih ploščic so se lepo umestile … in kakšna razkošna riba! Spogleduje se z vodnimi tokovi kot Hessejev Narcis v gladini vodnjaka. Ozreš se za vrata, za katerimi umivalnik postane del tvojih sanj o prijateljstvu, milini in ljubezni. In nedaleč stran je obraz, ki bo pravkar spregovoril. Učena sova te modro opazuje, za zdaj ne reče nič …

Kam smo pravzaprav vstopili? V pravljico? Ne. Vstopamo v mozaično pripoved Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije v Ljubljani.

Na šoli imajo že dolgoletno tradicijo ustvarjanja mozaikov, ki ne krasijo le šole, temveč vsem skupaj iz dneva v dan podarjajo umetniško poslastico. Za to je poskrbela profesorica Nuša Javornik, ljubiteljska slikarka in kiparka, članica likovnega društva Senožeti. Ustvarja že dvajset let, sodelovala je že na več kot 40 skupinskih in samostojnih razstavah in za svoja dela prejela že več nagrad in priznanj. K ustvarjanju mozaikov je pritegnila tudi svoje sodelavce in dijake. Njihova šola postaja čedalje bolj pisana in prijetna. Slišati je, da se nekateri vpišejo tja tudi zato, ker je tako toplo urejena.

Tiskani mediji in prihodnost izobraževanja

»Šolski razgledi so časopis, ki je eden izmed ustvarjalcev kolektivne zavesti vseh dejavnikov v šolstvu in hkrati medij za sprotno strokovno spopolnjevanje, če ostanemo le pri najpomembnejšem. Če bi ga ekonomski razlogi pokopali, bi učiteljska javnost zgubila enega od svojih ključnih opornikov.« Tako v svoji kolumni dr. Darko Štrajn. Dandanes so vse bolj vroče razprave v zvezi s tiskom: ali bodo elektronski mediji opravili z vsem papirnatim – s časopisi, revijami in knjigami? Toda … časopisne hiše in tiskovne agencije niso samo »stroji« za posredovanje informacij …

»Klik za več!«

Razgibanih devetdeset

Oddelek za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete je konec letošnjega januarja oznamoval visok jubilej študija pedagogike na naši najstarejši in največji univerzi. Ob tej priložnosti sta spregovorila predstavnika oddelka, in sicer doc. dr. Tadej Vidmar, ki se je ozrl v zgodovino razvoja študija, in prof. dr. Zdenko Medveš, ki je orisal razvoj same vede pri nas. Predstavljamo vam njune poglede. Preberite v ŠR!

Moč umetnosti

Priznana ameriška strokovnjakinja in glasbenica Liora Bresler skuša s svojo energijo, z znanjem in zamislimi zboljšati integracijo umetnosti v šolah. Predvsem se zaveda, da so lahko nekatere šole precej dolgočasne in s svojim ustrojem sploh ne motivirajo učencev in učiteljev. Tako je pred leti opravila študijo integracije umetnosti v akademskih strokah v petih ameriških srednjih šolah (Washington, Baltimore, Boston, Texas in New Mexico). Preberite v ŠR!

Zaživimo skladno s svojo pravo naravo

Notranji viri moči

Alfred D’Souza je napisal: »Dolgo se mi je zdelo, da se bo življenje šele začelo – pravo življenje. Toda vedno je bila na poti kakšna zapreka, nekaj, kar sem moral premagati prej. Nedokončano delo morda, nekaj, čemur sem se moral prilagoditi, dolg, ki sem ga moral poplačati. Potem naj bi se mi začelo pravo življenje. Končno pa se mi je posvetilo, da so vse te zapreke pravzaprav moje življenje.« Z zapisanim se strinjata tudi likovna pedagoginja Maja Gedei in psihologinja Zmaga Dvornik, obe specialistki integrativne psihoterapije, ki razkrivata, kako se lahko naučimo različnih načinov za večanje notranje moči …

»Klik za več!«

Za novo pogodbo med znanostjo in družbo

»Ko smo v Zavodu Ypsilon pred časom vabili na srečanje o prihodnosti izobraževanja, smo bili drzni, morda celo mladostno predrzni. Citirali smo namreč Charlesa Handya, ki je dejal, da se najpomembnejše učenje dogaja v resničnem življenju, ob resničnih problemih, ne v učilnicah; in Alberta Einsteina, ki je trdil, da je huda napaka misliti, da lahko veselje do opazovanja in raziskovanja spodbujamo s prisilo in z občutkom dolžnosti. Kmalu smo ugotovili, da so drzni tudi gostje …« O tem Žiga Vavpotič. Preberite v ŠR!

Dobro delo se obrestuje

Otroci priseljencev

»Naša šola je ena od samo osmih v Sloveniji, ki so otrokom priseljencem ponudile pouk šestih maternih jezikov in kultur. V tem šolskem letu nadaljujemo z različnimi oblikami medkulturnega dialoga. Začeli smo v razredih, v katerih v preteklem šolskem letu nismo izpeljali ur,« pripoveduje Marijanca Ajša Vižintin. In kako jim to uspeva?

»Klik za več!«

Nelagoden in nevaren molk

Kaj imajo skupnega sadizem, nekrofilija, pedofilija, posilstvo, incest … s homoseksualnostjo? Kako razumeti osnovnošolski učni načrt, ki v enem od svojih vsebinskih sklopov uvršča homoseksualnost med različne oblike spolnega vedenja, in sicer skupaj s sadizmom, z nekrofilijo, pedofilijo …? Torej ob bok nespodobnim in sprevrženim spolnim praksam. Mar ima homoseksualnost več skupnega z zlorabo moči, napadom na telo, prisilo … kot pa, denimo, heteroseksualnost? In … zakaj je beseda drugačnost izrazito škodljiva?

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

V tokratnem uvodniku povzemamo razmišljanja Karla Ozvalda, ki se je že pred skoraj devetdesetimi leti zamislil nad nalogami univerze in inteligenco – mar se nahaja v istem neprijetnem položaju, kakor svetopisemske device, ki niso bile pripravljene na prihod ženinov? Mar bosta materinščina in kultura zmogla obvarovati manjšino koroških Slovencev pred nadaljnjo asimilacijo in izumrtjem? Boris Lipužič v svojem razmišljanju povzame tudi sofisticirano germanizacijo in razloži, zakaj je za nekatere slovenska gimnazija naše manjšine strup. Nekateri učitelji doživljajo svoje sodelavce, ki so zelo motivirani in ustvarjalni, kot nezaželene tekmece. Tako je pokazala ameriška raziskava, kako je pa pri nas?

Kako čim lažje razvijati svojo kariero? Kaj je v obdobju recesije, ko se bojujemo za preživetje, najbolj pomembno? O tem Rihard Režek. Kaj menite, kakšne starše si želijo črnogorski dijaki četrtošolci? Preberite v novih ŠR – med drugim si želijo tudi starše, ki so težki nekaj milijonov evrov … Niko Slana v Športnem pogledu tokrat o ljudeh s škrgami. A to še ni vse!

Ne prezrite!

V tokratni številki Šolskih razgledov boste našli prilogo Odzivanja, v kateri smo zbrali zanimive utrinke od vsepovsod – morda prav iz vašega šolskega vsakdana …

Založba Rokus Klett letos že dvanajstič razpisuje natečaj Ustvarjalni učitelj leta, na svežih straneh Šolskih razgledov si lahko med drugim tudi preberete, kdo je letos prejel priznanja Blaža Kumerdeja Zavoda RS za šolstvo.

Ugodnosti SAMO za razgledovce!

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.

Napovedujemo

Že zdaj pa napovedujemo razpis CMEPIUS-a, ki bo izšel v prihodnjih Šolskih razgledih, torej 5. marca letos, in sicer bo to razpis za študijske obiske v akademskem letu 2010/2011.